Homeopatija na Slovenskem

Na Slovenskem so se v 19. stoletju s homeopatijo ukvarjali predvsem duhovniki in plemiči, v Ljubljani pa tudi zdravniki (Anton Pober, Karol Bernard Kogel, Franc Šuklič iz Sevnice, ki naj bi si dopisoval celo s Hahnemannom). 

Plemstvo je imelo stike z Nemčijo in Avstrijo in je znalo nemško. Homeopatske knjige so bile namreč napisane v nemščini. S homeopatijo naj bi se ukvarjali grofi Auersperg, Lichtenberg, Hohenwart, Barbo, baroni Moškon, Rechbach in Schweiger, Franz Wambolt von Umstadt in njegova žena baronica Maria Wambolt z gradu Hmeljnik na Dolenjskem, kjer je bila homeopatija še posebej razširjena. 

Na podeželju se je homeopatija zelo razvila konec 19. stoletja. Zlasti na Dolenjskem je bilo precej samoukov.

Homeopatija je bila v 19. stoletju zelo razširjena tudi med duhovniki. Posebej znana sta bila pridigar Blaž Potočnik, ki mu je puščico o tem namenil prijatelj pesnik Prešeren, in prior usmiljenih bratov ter zdravnik homeopat Matej Faust Gradišek (1776-1837). Ta je med epidemijo kolere leta 1836 zdravil 220 bolnikov in imel le pet smrtnih primerov (2,27 %) (J. Šilc. Doktor Faustus, Prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem, Kulturno umetniško društvo Tacen, 2000). Med omenjeno pandemijo kolere je bila med alopatsko zdravljenimi smrtnost 30-odstotna, če pa se je razvila pljučnica, je bila do 60-odstotna.

© 2021, Homeopatski center Krevel
Izdelava spletnih strani: Sloway spletne rešitve