Similia similibus curentur

Eno od velikih del, ki jih je dr. Samuel Hahnemann (1755-1843) prevedel, je bila dr. Williama Cullenova (1710-1790) Materia Medica, v kateri je bilo tudi poglavje o skorji kininovca, iz katere se pridobiva kinin za zdravljenje malarije. Hahnemann se je odločil, da bo na sebi preizkusil majhne odmerke kinina. Čudna se mu je namreč zdela razlaga, po kateri naj bi bil kininovec zdravilen za malarijo zaradi grenkega okusa in astringentnega učinka. Poznal je namreč snovi, ki so bile bolj grenke in astringentne od skorje kininovca, a pri zdravljenju malarije niso bile učinkovite. Pri preizkusu na sebi je opazil, da so se pojavili enaki simptomi, kot jih ima človek, ki boleha za malarijo: neredno utripanje srca, potenje in vročina. Ta preizkus je bil podlaga za prvo načelo homeopatije: Similia similibus curentur (podobno se lahko zdravi s podobnim). Ugotovil je, da zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje malarije, pri zdravem človeku povzroči podobne simptome, kot jih ima človek z ravno to boleznijo. V tej ugotovitvi je Hahnemann videl potencial za natančno zdravljenje bolezni. 

V naslednjih letih se je mrzlično lotil preizkušanja zdravil na sebi, svojih bližnjih in prostovoljcih in tako ustvaril svojo materijo mediko, ki jo je pozneje uspešno uporabljal v cvetoči praksi. Pri tem je iznašel metodo za odkrivanje zdravilne sposobnosti potencialnih zdravil: preizkus snovi rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora na zdravih ljudeh. Prav te so zdaj del obsežne homeopatske materije medike, ki obsega več kot tri tisoč zdravil.

© 2021, Homeopatski center Krevel
Izdelava spletnih strani: Sloway spletne rešitve