Homeopatija je empirični in celostni sistem zdravljenja, ki ga je pred 200 leti utemeljil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann. Pri homeopatskem zdravljenju se uporabljajo t. i. potencirana zdravila rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora. Preizkušena so na zdravih prostovoljcih. Predpisujejo se posamično v skladu z načelom podobnosti (Similia similibus curentur - podobno se lahko zdravi s podobnim).

Britanska kraljeva družina, John D. Rockefeller starejši, Yehudi Menuhin, J. W. Goethe, mati Tereza, Tina Turner, papež Janez Pavel II. in Bill Clinton nimajo veliko skupnega, razen dejstva, da so (bili) veliki privrženci in podporniki homeopatske medicine. Za to obstaja samo en razlog: homeopatija je zelo varen in učinkovit sistem zdravljenja. Homeopatija ni samo metoda zdravljenja; je veliko več: je celosten empiričen terapevtski sistem. 

Homeopatska teorija razume človeški organizem kot nedeljivo celoto duševnega in telesnega. Homeopatija se loči od drugih holističnih pristopov k zdravljenju tudi po celostnem učinku na organizem. Eno zdravilo je namreč sposobno sočasno učinkovati na vse ravni in tako delovati homeostatsko (ustvarjati red, ravnotežje) na celoten organizem. Tako zdravi bolnike z več diagnozami, in to vse bolezni hkrati. 

Homeopatija ima obširno terapevtsko podlago, ki je na voljo v izredno bogati literaturi, v kateri so predstavljene vse klinične situacije in algoritmi ukrepanja. Lepota tega terapevtskega sistema je njegova brezčasnost - temelji se namreč ne spreminjajo, saj so se potrdili kot pravilni v dvestoletni zgodovini zdravljenja na milijone bolnikih po vsem svetu. Tudi zdravila, ki jih homeopatija uporablja, so še vedno enaka, kot so jih z uspehom uporabljali že pred dvesto leti (vedno znova se seveda dodajajo nova, a podlaga ostajajo tista, ki so jih uporabljali že v 19. stoletju).